Zakaj moj otrok z avtizmom ne govori?

by | Sep 8, 2019 | Pennyhooks Farm

Na Pennyhooks Farm je gotovo eden najbolj prikupnih odraslih fantov tisti, ki na veliko brblja. Brblja, spušča razne glasove, se čudi svojemu glasu in vešče uporablja medmete. Vsake toliko časa pove celo kakšno besedo, včasih pa kar cel stavek. In to je fant, ki leta in leta ni govoril. Danes je star okoli trideset let in se poigrava s svojim glasom kot nekajmesečni otroček. Vsi se veselimo z njim, nihče ga ne poskuša ustaviti ali utišati, niti ko postane precej glasen.

Verbalna komunikacija je precenjena

Vesela sem, da vsak dan na Pennyhooks, kjer ljubeče vzgajajo in učijo odrasle z najtežjo obliko avtizma, vedno znova ugotavljam, da stvari o katerih sem pogosto govorila staršem v Sloveniji, držijo kot pribite. Recimo to, da je verbalna komunikacija precenjena. In tišina pogosto podcenjena. Odrasli z avtizmom se na kmetiji učijo opazovati, poslušati, vonjati. Okušati življenje s tistimi čutili, ki jih radi in vešče uporabljajo. “Kaj nam želi povedati sočna črna robida?” “Povohaj me, utrgaj me, pojej me. Sladka sem in dobra.” Robida res ne govori, vendar nam marsikaj sporoča.

Tišina je prostor so-čutenja

Kako lahko ujamemo sporočila, ki niso izgovorjena? Le tako, da ustavimo brnenje svojih mislih, nemir svojega srca in strah pred tem kar bi lahko začutili. Morda oseba z avtizmom ne govori, vendar vedno nekaj sporoča. Kakšen odnos imamo do čutenj? Se jih bojimo? Jih zmoremo nositi? Jih upamo čutiti? Tišina je prostor, v katerem se lahko začutimo. Tišina je prostor v katerem začutimo sebe in druge(ga) v najglobljem bistvu. Smo si blizu ali daleč? Nam je ob tem človeku toplo? Tišina je prostor sprejemanja, sprejemanje pa začetek ljubezni.

Preberite še

Dobrodelna akcija za Miloša

Dobrodelna akcija za Miloša

Miloš je leto in pol star deček z metuljevim sindromom. Njegova koža je krhka kot so metuljeva krila. Čeprav ima deček rane po koži, v ustih, na očeh in sluznici, vsaka ura pa mu prinaša nove, je velik borec, poln življenja in ljubezni. Njegova zgodba se je dotaknila naših src in nas nagovorila, da njemu in njegovi mamici pomagamo po najboljših močeh.

Izgorelost – rak današnjega časa

Izgorelost – rak današnjega časa

»A ne izgorevamo vsi?«, so me običajno spraševali na začetku. Skeptično in malce izpod obrvi. Takih pogledov me je bilo najbolj strah, saj so v meni prebudili vse manjvrednostne komplekse, občutek, da še nisem naredila dovolj ali dovolj dobro, strah pred tem, da bi kdo mislil, da sem lena ali depresivna. Kako torej razložiti izgorelost?

Nasvidenje Anglija, nasvidenje Madžarska

Nasvidenje Anglija, nasvidenje Madžarska

Vesna in Robert Mlakar sva bila od januarja do začetka marca vsak na svojem koncu; Robert v Angliji, jaz pa na Madžarskem, kjer sva ponudila terapevtsko pomoč za otroke in odrasle s težjo obliko avtizma. Najino 3-mesečno poslanstvo je po dobrih dveh mesecih prekinila novica o koronavirusu in sva se morala žal na hitro posloviti. Kljub temu pa se z veseljem ozreva nazaj, na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Prilagam nekaj zapisov iz svojega terapevtskega dnevnika in risbic …