Vesna Mlakar: V okviru društva bi radi nadaljevali z delom, ki ga opravljamo že vsa ta leta. Pri postavljanju ciljev ne upamo biti preveč ambiciozni, saj nas je malo in moramo paziti tudi nase. V »svetu avtizma« izgorevamo vsi: strokovnjaki, terapevti, učitelji, starši in drugi, ki so tako ali drugače povezani s to ranljivo skupino. Ne gre za to, da so osebe z avtizmom tako zahtevne, ravno nasprotno – pogosto se mi zdi, da so oni še najmanj problematični. Ko enkrat spoznaš njihov način razmišljanja, ugotoviš, da so v njem stvari pogosto zelo preproste in jasne. Težave pa se pojavijo, ko stopajo v nevrotipično družbo in se poskušajo integrirati; v naši družbi veljajo pravila, ki jih poskušajo razumeti in usvojiti, mi pa ta ista pravila venomer kršimo – kdo bi to razumel? Sistemske težave na vseh področjih: zdravstvo, šolstvo, sociala pa vsem otežujejo delo in priznati moram, da sem tudi sama pred dvema letoma izgorela in še zdaj nisem v najboljši formi.
