Psihoterapija in svetovanje

Sem Robert Mlakar in v življenju me vodi zaupanje v človeka in njegove lastne vire za spremembo in rast. Zato skušam v osebnih odnosih, kot tudi v terapevtskih, poiskati tisto mesto, kjer se lahko srečamo in začutimo. Kot ljudje. V sočutju in hkrati v iskrenosti.

Na terapijo gledam kot na skupno popotovanje v neznano, kjer se srečujemo z ogromno preizkušnjami, tudi težkimi. Potovali bomo skozi sram, žalost, strah, jezo, gnus, grozo, gnev, prezir in se ob tem naučili aktivirati lastne vire, s katerimi se lahko tem čutenjem odpremo, jih sprejmemo, v sebi umirimo, predelamo in se tako odpremo za pogum, veselje, radost, srečo, ljubezen, povezanost. Takšna odprtost pa prinese tudi ozdravitev in mir.

Relacijska, zakonska in družinska terapija

Delam po metodi Relacijske, zakonske in družinske terapije, ki jo je v Sloveniji utemeljil dr. Christian Gostečnik. Naučil sem se je na podiplomskem izobraževanju Zakonska in družinska terapija na Teološki fakulteti. Metoda je znanstvena in uporablja spoznanja najnaprednejših psihoterapevtskih smeri sodobne psihoterapije in psihoanalize.

  • Objekt relacijske teorije
  • Psihologije jaza
  • Interpersonalne psihoanalize

S spoznanji navedenih smeri v terapiji raziskujemo zaplete iz otroštva in analiziramo njihov vpliv na naše današnje delovanje. Razumeti skušamo zakaj naša podzavest kliče po dogodkih, ki nas znova in znova spravljajo v podobne situacije in odnose, ki nas prizadenejo in bolijo. Ko enkrat razumemo to povezavo preteklosti in sedanjosti, v sebi začutimo željo po pretrganju verige, želimo »ravnati drugače« in zgraditi drugačne odnose za prihodnost.

 Pomoč družinam, parom in posameznikom v stiski

S pomočjo terapije pomagam tudi vsem, ki se znajdete v kakršni koli čustveni stiski. Družinam, parom, posameznikom. Kot terapevta me zavezuje molčečnost. Zato so pogovori zaupni. Težke stvari se je včasih veliko lažje pogovoriti s terapevtom, ki vas osebno ne pozna, kot z ljudmi, ki vas poznajo. Več o tem sem napisal tukaj: Zakaj pogovor s prijateljem ni enak terapiji?

Pomagam vam lahko pri:

Težavah v odnosih

S partnerjem / Bivšim partnerjem / Se razhajate / Odnosi s starši / Odnosi s tastom ali taščo / Ne veste kako govoriti z otrokom/najstnikom.

Umiritvi tesnobe ali panike

Imate občutke, da ne zmorete obvladovati svojega življenja in reševati težav, s katerimi se soočate? Se utapljate v kopici skrbi in obveznosti?

Umiritvi jeze

Vas stvari tako globoko prizadenejo, da občasno ne zdržite in »eksplodirate«? Se pogosto znesete nad ljudmi okoli sebe ali škodite sebi?

Mračnih mislih, depresiji

Ste večino časa žalostni  in se počutite nemočne, nebogljene? Imate mračne misli? Ne vidite smisla v življenju in razloga, da bi karkoli počeli?

Žalovanju

Ste izgubili nekoga, ki vam je bil blizu? Ste zaradi tega žalostni, jezni, se počutite nemočne, čustveno preobremenjene, zasedene?

Zasvojenosti

Potrebujete podporo pri odvajanju od kajenja ali pitja alkohola, zasvojenosti s spolnostjo, samozadovoljevanjem, mediji, tveganjem?

Predelavi travm

Ste bili žrtev spolne zlorabe, nasilja, naravne ali druge nesreče? Podoživljate te dogodke preko vizualnih podob ali paničnih napadov? Čutite bolečino v telesu, ki je lahko posledica teh travmatičnih dogodkov?

Imate diagnosticirano duševno motnjo

Imate diagnosticirano duševno motnjo? Ob že obstoječi psihiatrični pomoči lahko terapevtska pomoč olajša, izboljša ali odpravi simptome diagnoze.

Pri duševnih motnjah, še posebej ko gre za samomorilnost, je pogoj za udeležbo na terapiji, da hkrati obiskujete tudi psihiatra ali kliničnega psihologa in upoštevate njegova navodila glede zdravljenja.

 

Postopek obravnave

Ker je posameznik vedno hkrati tudi del večje enote – sistema, ga vedno obravnavamo celovito na treh nivojih:

  • Sistemskem – razrešujemo odnose na nivoju družine in družbe
  • Medosebnem – razrešujemo najtesnejše medsebojne odnose
  • Osebnem – razrešujemo odnos s samim sabo in potlačena čutenja.

Znanost je dokazala, da lahko do ustreznih uvidov posameznik dostopa ob terapevtovi pomoči sam s pomočjo dela s čustvi in občutji v telesu. Podzavest nam namreč sporoči ravno toliko informacij, kot smo jih sposobni v nekem trenutku sprejeti in predelati. Tako ni strahu, da bi razdrli rano, za katero še ni napočil ustrezen čas.
Uporabljam pa tudi pristope, ki so del Kognitivno vedenjske terapije, psihoanalize, vaje iz čuječnosti ter osnovne somatske vaje za prebujanje telesnih zaznav, ki pomagajo pri predelovanju travmatičnih zapletov. Izhajam iz Teorije navezanosti, saj le ta na uporabniku preprost način razlaga nastanek navezanosti na skrbnike in kako ta navezanost v življenju vpliva na vse naše nadaljnje odnose.

Kako poteka terapevtski pogovor?

S terapevtom se pogovarjate tako, kot bi se zaupali najboljšemu prijatelju. Poveste mu o tem, kaj se vam dogaja v življenju in kako se na to čustveno odzivate. Se počutite izdani, razočarani, jezni, žalostni … Ob pogovoru pa je terapevt pozoren še na to kar se dogaja ob tem. Kako se odziva telo. S kakšnimi vsebinami stopate v odnose. S kakšnimi čustvi. Usposobljen je, da prepozna, katere vsebine iz podzavesti se ponavljajo v vašem življenju in odnosih. Iz njegovih odzivov, ki so hkrati sočutni in iskreni, v pogovoru postopoma spoznavate, kje se zatakne v odnosu z drugimi in samim sabo. Razumeti boste začeli zakaj določene stvari tako bolijo. Postopoma se boste spomnili dogodkov iz življenja v otroštvu ali mladosti, kjer se je zapletlo. Spoznali boste tudi kako inteligentno je vaše telo in zakaj si je izbralo določene odzive, ki so vas takrat ohranili pri življenju, danes pa niso več potrebni, oziroma lahko celo škodujejo. Ko jih boste sposobni videti iz druge perspektive se bo telo iz krča sprostilo, se odprlo in ponovno zadihalo. Takrat lahko spustite, karkoli vas že obremenjuje in zaživite na novo. Terapija je tako pogovor s pozornim poslušalcem, ki poleg besed sliši še govorico telesa in čustev.

Spremembo naredite vi

Cilj terapije je trajna sprememba in ne samo trenutno izboljšanje stanja. Za trajno spremembo pa je potrebno vložiti veliko lastnega (čustvenega) napora. Podobno kot bi trenirali maraton. Če smo prej bolj ali manj spali in jedli krofe, ga ne bomo pretekli po enotedenskem treningu. Z vztrajnostjo in vajo pa ga lahko. In takšna čustvena kondicija dolgo ostane. Če jo vzdržujete vas lahko ohranja in spodbuja k rasti celo življenje. V terapevtskem procesu se skupaj učimo kako ravnati s čustvi in telesom. Terapevt vas bo usmerjal, da ne boste hoteli hkrati narediti preveč ali da ne boste delali premalo. Naučili se boste upravljati s čustveno energijo tako, da je boste imeli čedalje več. Spremembo pa boste v resnici naredili vi sami. Zato boste lahko še posebej ponosni nase.

Pomoč staršem otrok z avtizmom ali drugo motnjo

V družinah z avtizmom so odnosi še toliko večji izziv. Starši skrbijo za otroke, njihovo socializacijo in šolanje, sprejetost v družbi, prihodnost, odnose med brati in sestrami, hkrati hodijo v službo, morda skrbijo še za svoje starše. Pri tem jim pogosto zmanjka časa in/ali energije zase in partnerski odnos. Tako izgorevajo in si ne morejo več napolniti baterij. V tej zgodbi dostikrat ostanejo sami in neslišani. Pogosto tudi ne verjamejo več, da je kakršnakoli sprememba mogoča.
Starši diagnozo doživijo kot izgubo. Kar diagnoza seveda tudi je. Izgubi se možnost, da bo otrokovo življenje potekalo po običajni poti. Izgubi se tudi možnost, da se bo njihovo lastno življenje nadaljevalo, kot so načrtovali. Nekateri z izgubo povezana čustva (jeza, strah, žalost…), odrinejo in v vnemi skrbi za otroka, nikoli ne dobijo priložnosti za žalovanje.
Lahko se počutijo frustrirane, ko je otrok nemiren, neodziven, jezen, ne upošteva drugih. Frustracija pa se pojavi tudi zaradi odzivanja družbe in drugih ljudi, ki ne razumejo, kako avtizem ali druga motnja vpliva na otroka in so obsojajoči. Veliko je tesnobe. Starše skrbi, kaj bo z otrokom v prihodnosti. Kako bo živel, ko njih ne bo več? Nekateri čutijo krivdo in povsem neupravičeno mislijo, da so sami z nečim povzročili to motnjo pri otroku ali da so nesposobni starši.
Mnogokrat so jezni bodisi na partnerja, otroka, šolo, institucije, družbo, državo, Boga. Doživljajo ogromno krivic. Čutijo krivdo, sram, preobremenjenost, jezo, zmedo, frustracijo. Nekateri se težko sprijaznijo s tem, da doživljajo ta čustva. Mnogi živijo na robu ločitve. Mnogi se ločijo. Ostanejo brez čustvene opore in podpore. Vse to lahko vodi v zaplete kot so depresije, tesnobne motnje, panični napadi, pojavljanje raznih podob, fobije, obsesije in podobno.
Izkušnje kažejo, da tudi osebi z avtizmom najbolj pomagamo, kadar pomagamo celotni družini. Pri tem je terapija za starše včasih še bolj ključnega pomena, kot samo delo z otrokom. Terapija pomaga predelati travmatične zaplete, sprejeti in izžalovati nastale okoliščine, izboljšati partnerski odnos ali odnos s samim sabo in tako zgraditi varno zavetje, zatočišče, kamor lahko potem povabimo tudi otroke in se skupaj podamo na pot bolj polnega in srečnega življenja.
Pomembno se je zavedati, da lahko tudi otroci z avtizmom, ob upoštevanju nekaterih omejitev, živijo zadovoljno in izpolnjeno.

Spoznajmo se!

Kliknite spodnji gumb in mi po elektronski  pošti pošljite povpraševanje po prostem terminu. Odgovorim vam v najkrajšem možnem času.