Vsak dan pride na kmetijo Pennyhooks med 6 do 12 odraslih oseb, od teh jih ima večina težjo obliko avtizma. Vsak dobi svojega spremljevalca in delo se začne. V dopoldanskem času večinoma skrb za živali (kure, krave, svinje, koze, osle), kasneje pa so na vrsti ustvarjalne delavnice.
Mozaik – mali koščki, velika slika
Življenje je sestavljanka. Iz velikih, majhnih, ostrih in zaobljenih koščkov. Naši mozaiki so sestavljanke življenja na kmetiji. Iz opazovanja narave in živali spoznavamo vzroke in posledice. Povezujemo fragmente misli v večjo sliko. In kako nam uspe narediti izdelek? Držimo se nekaj preprostih pravil:
- Najprej je vsak opazovalec celotnega postopka. Nekateri mladi vsakih nekaj sekund pridejo in odidejo od mize – vmes pa se nekajkrat zazibajo, se kakšnega materiala dotaknejo, ga povohajo, naredijo krog ali dva po prostoru in se spet vrnejo.
- Večkrat jih prijazno povabimo. S prijaznim obrazom, toplim nasmeškom in dobrohotno naravnanostjo jih vabimo in čakamo. Naposled večina pride in postavi na leseno ploščo kakšen košček.
- Nekateri se zatopijo v delo. Osredotočenost na delo oseb z avtizmom je lahko izjemna, če jih delo pritegne. Včasih je najtežje razložiti, da pravzaprav lahko končajo:)
- Kaj pa napake? Napak ni. Izogibamo se vsemu, kar bi si oseba s SAM lahko razložila kot napako. Ne popravljamo, ne kritiziramo, naši komentarji so spodbudni. Pa se potem sploh naučijo narediti izdelek prav?
- Naravne danosti razviti v veščine. Jan je zelo natančen. Rad se zatopi v delo in ga opravi do konca. Ko je prvič delal mozaik jajca, je bil zame največji izziv, kako mu razložiti, da mora med posameznimi ploščicami puščati vrzeli. In seveda, kako razložiti, da je treba končati, ko izdelek še ni končan? Sčasoma je razumel, da ploščice “dihajo” in potrebujejo zrak okoli sebe. Izdelek pa smo delali v več fazah in vsaka faza je pomenila konec dela. Ko je bila ena faza zaključena, smo se odločili ali bomo naredili še drugo. Jan po dveh tednih dela mozaike samostojno. Mozaiki so čudoviti. Brez napake:)
Eno naših vodilnih načel je razvijati notranji jaz osebe z avtizmom. Vedno bomo poskušali omogočiti nastanek ‘notranje osebe’; negovali in podpirali bomo razvoj in rast posameznika v njegovih novih spretnostih in sposobnostih. (Pennyhooks Farm)
Umetnostna ali/in delovna terapija?
Kot umetnostna terapevtka sem se sprva precej borila z idejo, da naj bi bil naš cilj izdelek. Imela sem občutek, da je to, kar počnemo veliko bolj delovna terapija kot pa umetnostna. Umetnost kot terapija namreč izhaja iz umetniške izkušnje in ustvarjalnega procesa, ki je lahko izraz notranjih doživljajev, občutij, tesnobe, travm. Njen cilj ni dovršena umetniška stvaritev, temveč proces, ki je usmerjen k osebnostni rasti in samouresničevanju posameznika.
Medtem ko delovna terapija običajno omogoča, da se ljudje kljub različnim okvaram, boleznim in prizadetostim vključujejo v smiselne vsakodnevne aktivnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje, posledično pa tudi na samostojnost.
Sčasoma sem ugotovila, da je tudi pri tem, ko si zastavimo cilj, pravzaprav najbolj pomembna POT – proces ustvarjanja. Izdelek, kadar uspe, pa je posledica naše ustvarjalnosti, potrpljenja in učenja. Pogosto pomeni potrditev, da ZMOREMO.
