V tem tednu sva se z lastnico kmetije Pennyhooks Lydio Otter pogovarjala o tem, kje iskati korist kmetije, ki služi kot dnevni center za osebe z avtizmom. Ljudje radi počnemo stvari, ki jih vidimo ali čutimo kot koristne. Še bolje je, če v njih vidimo tudi smisel. Strinjala sva se, da kmetija sama po sebi ne prinaša finančnega dobička. Kvečjemu s prodajo pokrije vloženo delo. Denar za delovanje dnevnega centra morajo torej iskati iz drugih virov (donacije, razpisi, dobrodelne akcije…). Koristi pa so vsekakor drugje.
Kmetija poveže z naravo
Kmetija ponuja možnost gibanja na svežem zraku. Ljudje smo neločljivo povezani z naravo. Tako se osebe z avtizmom, kot tudi mi, ki smo v vlogi njihovih spremljevalcev, odlično počutimo že samo zaradi dejstva, da se precej časa gibamo na svežem zraku: hranimo živali, nabiramo jabolka, narežemo šibje, se sprehodimo do ribnika.
Odmik od preveč vtisov
Osebe za avtizmom so pogosto senzorno zelo občutljive. Dražljaje, ki prihajajo iz okolice (npr. zvok, vonj, okus, občutke na koži, vidne zaznave, občutek bližine ljudi …) doživljajo mnogo intenzivneje kot nevrotipične osebe. Predstavljajte si, da se sprehajate po velikem mestu. Pomislite koliko je različnih ljudi, barv oblačil, parfumov, vonjav… Možgani osebe z avtizmom ne morejo sprocesirati takšne množice vtisov. Pojavi se nemir, se stopnjuje v anksioznost in telo se odzove s poudarjenimi značilnimi izrazi, kot so tiki, glasni zvoki, nekontrolirani premiki telesa, beg…).
Priložnost za čuječnost
Narava je senzorno mnogo prijaznejša. Ponuja obvladljivo količino informacij. Manj različnih vonjev, veliko nežnih barv, več blagih zvokov in več občutka osebnega prostora. “Poslušanje” kmetije je priložnost za čuječnost. Priložnost za zdravo življenje in dobro počutje. Na kmetiji lahko osebe z avtizmom delajo s prilagojeno hitrostjo. Eni bolj hitro, drugi počasneje od tega kar razumemo kot običajno.
Ljubezen, naklonjenost in sprejemanje so del vsakdana. Skupaj rastemo v tem.
